Zdaj govori Jasmila Žbanić v vlogi režiserka

»Povedati zgodbo z ženske perspektive nam omogoči, da na fenomen nasilja pogledamo na drugačen način.«

»Sem morda rodila idiota?«

»Na Balkanu je prevelika toleranca do nasilja, da ne rečem kar: ljubezen do nasilja.«

»Če obstaja ljubezen, bo vse v redu.«

»Bolje, če bi odrasel v človeka, ne pa moškega.«

»Ženske v tej državi vzgajamo debile, ne pa moške.«

»Kako dolgo bodo še morale matere prevzemati odgovornost za vaša sranja?«

»Celo moja hčerka, ki je stara 24 let, pravi, da je vesela, 'da ne odrašča v obdobju družbenih omrežij'.«

»Nasilništvo je prevelika toleranca do nasilja, da ne rečem kar ljubezen do nasilja.«

»Niso ga obravnavale niti mladinske serije niti filmi za odrasle.«

»Študirali smo med vojno. Kar je bilo res čudno. Nismo imeli elektrike, opreme za snemanje, ampak vseeno pa študiraš in razlagaš o filmih, ki jih boš posnel.«

»Imeli smo občutek, da je tisti trenutek kultura tako pomembna kot kruh.«

»Sarajevo je zame zelo pomembno mesto. Del pomembnega izvora kreativne in življenjske energije.«

»Ampak je živo bolj kot kadar koli. Tukaj se dogajajo neverjetne stvari.«

»Ljudje so veliko boljši, kot pa jim to dovoljuje politika.«

»Ljudje so veliko boljši, kot pa jim to dovoljuje politika. Potencial je veliko večji.«

»Zelo ekstremen primer se je zgodil, ko je ena francoska koproducentka zaspala, medtem ko smo ji razlagali o genocidu.«

»Govoriti o miru je postalo politično nekorektno.«

»To ni nekaj, kar lahko Evropa kar tako zanemari.«

»Nikoli nismo želeli sprejemati kompromisov.«

»Vojna se začne v jeziku.«

»Svoj položaj sem si morala izboriti. Ko sem začela, ni bilo veliko režiserk.«

»Govori o ženski, ujeti v moški vojni igri. To je zgodba o pogumu, ljubezni in trdoživosti ter o tem, kaj se zgodi, če se pravočasno ne odzovemo na svarilne znake.«

»Želela sem posneti film za BiH in regijo. Vendar sem prav tako želela posneti film, ob katerem lahko občinstvo, ki nima nič s Srebrenico, začuti zgodbo in se poistoveti z liki. To je bila zame najtežja naloga.«

»To je zgodba o pogumu, ljubezni in trdoživosti ter o tem, kaj se zgodi, če se pravočasno ne odzovemo na svarilne znake. Vojno v Bosni sem preživela. Nekega dne imaš vse, že naslednjega dne pa večina stvari, ki si jih poznal, ne obstaja več. Samo zato, ker imamo nekatere stvari za nepredstavljive, to še ne pomeni, da se ne morejo zgoditi.«